O dveh kozah
Lutkovno gledališče Tri in Lutkovna skupina Bobek
Avtorica kritike: Manca Tea Devetak
Lutkovna uprizoritev O dveh kozah je igra za dve igralki in dve lutki, ki na odru oživi zgodbo o iznajdljivih kozah Reziki in Roziki ter njunih lastnikih, dveh nevoščljivih kmetih Lojzetu in Poldetu, s poučnim sporočilom o sodelovanju, iznajdljivosti in predvsem sobivanju v sožitju oziroma kot nauk zgodbe ubesedijo kar sami: »Bolje en dober sosed kot deset slabih stricev.« Premiero je doživela že septembra 2017, tokrat pa je v sklopu festivala Dobimo se pred Škucem, ki najmlajši publiki postreže z vrsto predstav, delavnic in drugih brezplačnih dogodkov, gostovala na uličnem odru pred galerijo. Nastala je v sodelovanju Lutkovnega gledališča Tri in Lutkovne skupine Bobek, ki sodelujeta od leta 2011 – od takrat sta soustvarila že pet predstav.
Uprizoritev je zasnovana na namensko repetitivni strukturi, v kateri se med seboj izmenjujejo pripovedovani deli – v katerih si igralki hudomušno izmenjujeta replike in mednje pomešata še kakšen bistroumen pregovor, da tako pojasnita nauk zgodbe – ter deli, odigrani z lutkama, ki so veliko bolj minimalistični – izvedeni so namreč brez besed, spremljajo jih samo sproti dodani »zvočni efekti«. V slednjih prizorih sledimo vedno večjim naporom dveh koz, ki iščeta nove iznajdljive načine, da bi prišli do hrane, ki jima bolj diši – ena do repe, druga pa do zelja. Nekaj atraktivnosti doprinese dejstvo, da so v animacijo lutk vključeni različni elementi, ki spominjajo na pantomimo, čarovniške trike in druge oblike uličnega nastopanja, ki dogajanje popestrijo z različnimi rokohitrskimi triki.
Preprosta in rustikalna scenografija je bila primerna pop-up uličnemu prizorišču; mizansceno predstavljata le dve belo pogrnjeni mizi in nekaj lesenih gajbic, pa tudi rekviziti, ki jo sproti dopolnjujejo, se držijo načela minimalizma. Ravno nasprotno pa velja za glavne »akterje« v predstavi. Lutki dveh koz sta izdelani iz vzorčastega blaga in enako živobarvni so tudi plišasti rekviziti repe in zelja, kar poskrbi za pisano in atraktivno estetiko, ki je dovolj živahna, da v kombinaciji z igrivo animacijo uspešno privlači pozornost najmlajše publike. V vlogi kmetov Lojzeta in Poldeta se s tem, da si na glavo nadeneta slamnate klobuke, prelevita kar igralki Mateja Šušteršič in Ksenija Ponikvar. Poleg igre in animacije lutk se podpisujeta tudi pod likovno podobo ter izdelavo lutk in scenskih elementov, sceno pa je izdelal režiser Andrej Adamek.
Dejstvo, da je vsebina podana dovolj nazorno, da znanje slovenščine za razumevanje ni nujno, je pomenilo, da je v ogledu uživalo tudi mednarodno občinstvo, saj je predstava na ulici sredi vrha turistične sezone privabila tudi marsikatero družino, ki se je le naključno sprehodila mimo, zato pred Škucem niti en stol ni ostal prazen. Mnogoštevilnega občinstva ni pregnalo niti vreme, ki je proti koncu ponagajalo z nekaj kapljami dežja.
Uprizoritev izzveni z zaključno pesmijo (avtor glasbe Andrej Adamek) z duhovitim besedilom o tem, da je zdravo jesti zelenjavo, torej je za povrh dodan še en moder nauk, ponavljajoč se refren »od ponedeljka do nedelje bomo jedli repo in zelje« pa s svojo preprosto spevno melodijo hitro ostane v ušesih.
Uprizoritev O dveh kozah je predvsem dokaz tega, da lahko izredno majhna ustvarjalna ekipa s precej minimalistično odrsko opremo ustvari zabaven, poučen in radoživ odrski dogodek; pri tem pa najbolj izstopa pomembnost dobrega stika pripovedovalcev z občinstvom, igrive animacije lutk ter spevne glasbene podlage, s katero sporočilo predstave ostane v spominu.